Energetska izkaznica: Nujno zlo ali koristen dokument?

Zakaj potrebujemo energetsko izkaznico stavbe?

Evropska direktiva EPBD iz leta 2002 prvič omenja energetske izkaznice, katere je nato v slovenski pravni red prenesel Energetski zakon [i] leta 2006. Direktiva je del strategije na področju podnebnih sprememb in zanesljivosti oskrbe [ii], saj se Evropska unija že dolgo zaveda negativnih vplivov odvisnosti od uvoza energentov, predvsem naftnih derivatov, premoga in zemeljskega plina. Spomin na prve dni leta 2009 je še zelo svež, ko je bila Slovenija kar 14 dni v negotovosti glede dobave zemeljskega plina na račun Rusko-Ukrajinskega spora.

Proces implementacije energetskih izkaznic v prakso je bil nato zaključen v letu 2013, ko je bil licenciran prvi nabor neodvisnih strokovnjakov in tako je Slovenija postala ena zadnjih držav iz Evropske unije, ki je uredila to področje.

Strošek nakupa stanovanja in obratovalni stroški

V poročilu o nepremičninskem trgu v Sloveniji za leto 2013, je razviden podatek o povprečni ceni rabljenega stanovanja [iii], ki znaša slabih 80.000 EUR. Povprečni letni obratovalni strošek gospodinjstva, ki vključuje strošek za plin, kurilno olje, električno energijo in druga trda goriva, je v Sloveniji 1.650 EUR [iv]. S poenostavljenim izračunom brez vrednotenja denarja lahko za 30 letno obdobje dobimo razmerje med stroškom za nakup 80.000 EUR  in obratovanje 50.000 EUR (Graf 1). Za obdobje 30 let predstavljajo obratovalni stroški 38% in če obdobje raztegnemo na 50 let, predstavlja strošek obratovanja že kar 51% vseh stroškov oz. 82.000 EUR, torej več kot sam nakup stanovanja!

 

Obratovalni stroški in nakup stanovanja

Graf 1: Razmerje stroška nakupa in obratovanja, brez upoštevanja vzdrževalnih stroškov, stroškov razgradnje in vrednotenja denarnih sredstev. Projektna življenjska doba stavbe po Evrokod evropskih standardih je 50 let.

Strošek energije se je do nedavnega zdel samoumeven in celo zanemarljiv, vendar danes cene energentov narekujejo, da je potrebno razmišljati o učinkovitejši rabi energije in obnovljivih virih energije, pa če tudi se zanemari zaskrbljujoče dejstvo energetske odvisnosti Slovenije in Evrope.

Za koga je obvezna?

Energetska izkaznica (Slika 1) je obvezna za vse novogradnje in vse stavbe, katere se prodajajo. Prav tako je obvezna za vse stavbe, ki se oddajajo v najem za obdobje daljše od 12 mesecev.

Izgled računske in merjene energetske izkaznice

Slika 1: Izgled računske in merjene energetske izkaznice (prva stran)

Do prihoda energetske izkaznice ni bilo relevantnega podatka, s katerim bi lahko primerjali stanovanja ali poslovne prostore s stališča stroškov za ogrevanje. Energetska izkaznica ravno s tega stališča ščiti potrošnika pri nakupu in najemu, pri čemer strošek izdelave vedno krije prodajalec ali najemodajalec. Strošek izdelave energetske izkaznice za stanovanjske stavbe mora plačati lastnik oziroma lastniki stavbe in se šteje kot strošek rednega upravljanja, vezanega na učinkovitejšo rabo energije.

Energetska izkaznica lastniku podaja tudi nabor ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe (Slika 2), kar dolgoročno prinaša tudi finančne koristi in kar je najpomembneje, povečanje ugodja bivanja.

Obvezen sestavni del energetske izkaznice so priporočila za izboljšanje energetske učinkovitosti

Slika 2: Obvezen sestavni del energetske izkaznice so priporočila za izboljšanje energetske učinkovitosti

Katere stavbe so izvzete?

Glede na energetski zakon EZ-1 [v], zahteve glede energetske izkaznice ne veljajo za:

  • stavbe, ki se oddajajo v najem za obdobje, krajše od enega leta,
  • stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine,
  • stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti,
  • industrijske stavbe in skladišča,
  • nestanovanjske kmetijske stavbe, če se v njih ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev,
  • enostavne in nezahtevne objekte ter
  • samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m2.

Cena energetske izkaznice

Trenutno (marec 2014) je v Sloveniji okrog 150 licenciranih neodvisnih strokovnjakov [vi], ki so izdali 132 izkaznic [vii], kar predstavlja 0,9 izkaznice na izdelovalca. Ta nakazuje, da je trg še nedozorel in odpravlja strah po prevelikih cenah, saj je povpraševanje mnogo manjše od trenutnih kapacitet izdelave. Cene že izdelanih izkaznic se gibljejo med 0,25 in 0,8 EUR/m2. Vlada je 27. februarja 2014 omejila zgornjo ceno energetskih izkaznic, vendar bi bilo bolj smiselno omejiti cene navzdol, saj prihaja do dampinških cen s strani izdajateljev energetskih izkaznic, čemur verjetno botruje propadli gradbeni sektor. Izkaznica ni sama po sebi namen in mora biti koristen dokument, nikakor pa nujno zlo, kot se prikazuje v javnosti.

Peter Ušeničnik, univ. dipl. inž. el.
energetski manager
peter.usenicnik[afna]gmail.com

 


[i] GI ZRMK; http://www.gi-zrmk.eu/?page_id=100

[ii] EUR-Lex; http://new.eur-lex.europa.eu

[iii] GURS; Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za I. polletje 2013

[iv] SURS; http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5832

[v]Ministrstvu za infrastrukturo in prostor;
http://www.energetika-portal.si/novica/n/drzavni-zbor-po-ponovnem-odlocanju-potrdil-energetski-zakon-ez-1-8758/

[vi] http://energetskaizkaznica.si/seznam-izvajalcev/

[vii] Ministrstvu za infrastrukturo in prostor; http://www.mzip.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/799/7648/